Dognojevanje hmelja z gnojili KAPPA

Dognojevanje hmelja z gnojili KAPPA (2014) – poročilo o rezultatih poskusa v letu 2014 –(POVZETEK). Naročnik poskusa: AGROCHEM d.o.o., Ivana Suliča 23,5290 Šempeter

Namen raziskave: Namen poskusa je primerjati uspešnost dognojevanja hmelja z različnimi dušikovimi gnojili, in sicer Energiko, N-Goo, KAN in kombinacijo Sirflor + KAN, ki je dosedanja praksa s strani hmeljarja. Med obravnavanji smo primerjali:

• pridelek (po parcelah),
• vsebnost alfa-kislin v storžkih (po obravnavanjih),
• pridelek alfa-kislin (po obravnavanjih),
• vsebnost nitratov v storžkih (po obravnavanjih).

• Energiko vsebuje 33,5 % dušika, od tega 23 % v obliki uree in 10,5 % amonsulfatni obliki, nič v nitratni obliki, ter 44 % SO3. Sproščanje dušika je nekoliko podaljšano; ker vsebuje večji del dušika v obliki uree, predpostavljamo, da je primeren za dognojevanje v manjšem številu večjih obrokov dušika. Deloval naj bi do 60 dni.
• N-Goo 32 je gnojilo s podaljšanim sproščanjem dušika do 90 dni. Poleg uree in amonsulfata vsebujejo še inhibitor, ki upočasni sproščanje dušika. Vsebuje 32 % dušika, od tega 20 % v obliki uree in 11,5 % v obliki amonsulfata, ter 30 % SO3. Do 6 tedna se sprosti okrog 20 % dušika, največje sproščanje je od 35 do 70 dneva po aplikaciji. Za delovanje rabi zelo malo vlage.
• Sirflor je granulirano dušično gnojilo, ki temelji na metilen-urei; skupna vsebnost dušika (N) je 40 %, od tega dušik (N) iz metilen-uree 35 %, 5 % N v obliki uree. Aplikacija 2-4 tedne bolj zgodaj kot standardna dušična gnojila.
• KAN je granulirano dušikovo gnojilo, vsebuje 27 % N, pol v nitratni, pol v amonijski obliki.

Obravnavanja v letu 2014:

• Kontrola; vsa tri dognojevanja izvedemo z gnojilom KAN v skupni količini 170 kg/ha N na termine: zadnja dekada maja 50 kg/ha N, v začetku hitre rasti hmelja okrog 10 junija 70 kg/ha N in v začetku cvetenja hmelja, to je konec junija-začetek julija, 50 kg/ha N.
• Energiko v zadnji dekadi maja v enkratnem obroku 140 kg/ha N.
• N-Goo 32 v zadnji dekadi maja v enkratnem obroku 140 kg/ha N.
• Sirflor v zadnji dekadi maja v količini 100 kg/ha N, v začetku cvetenja hmelja, to je konec junija, 40 kg/ha N v obliki KAN (dosedanja praksa s strani hmeljarja).
• Ostala agrotehnika (obdelava tal, gnojenje s fosforjem in kalijem glede na analizo tal, obdelava tal, varstvo proti škodljivcem in boleznim glede na škropilni program in napoved prognostične službe, zatiranje plevela) je bila enaka za vsa obravnavanja in izvajana s strani hmeljarja.

Rast in razvoj hmelja – opažanja 29. julija 2014

• B Energiko hitro začel delovati, hitreje kot vsi ostali, hmelj je bil ves čas najbolj bujen. Konec julija na ogledu od vseh obravnavanj največ storžkov in manj muh.
• C NGo32 je kasnil z delovanjem, kar se je videlo tudi po habitusu rastlin, ne samo po razvojni fazi. Na ogledu konec julija še veliko cvetov v muhah, malo že v storžkih. Najbrž bi ga bilo potrebno aplicirati bolj zgodaj.
• D Sirflor+KAN nekje med B in C po razvojni fazi.

-2-
Gnojenje z dušikovimi gnojili v poskusu v letu 2014

Preglednica 3: Pridelek, vsebnost alfa kislin in pridelek alfa kislin ter vsebnost nitratov v storžkih po obravnavanjih:

Rezultati preliminarnega poskusa nakazujejo največji pridelek hmelja pri obravnavanju B, največjo vsebnost alfa-kislin pri obravnavanju C, s tem pa je bil dosežen največji pridelek alfa-kislin prav pri teh dveh obravnavanjih. Obenem je v prid teh dveh obravnavanj tudi dejstvo, da je bila v storžkih namerjena najmanjša vsebnost nitratov v storžkih.

Zaključki:

Rezultati preliminarnega poskusa nakazujejo pozitiven vpliv uporabe gnojil Energiko in NGo32 za dognojevanje hmelja sorte Aurora na pridelek alfa-kislin ter na nižjo vsebnost nitratov v storžkih. Vendar pa je to potrebno potrditi oziroma dokazati v statistično ustrezno zastavljenem poljskem poskusu, v katerem bi bilo vsak obravnavanje ponovljeno vsaj trikrat. Preliminarni poskus je vsekakor nakazal, da je tak poskus smiseln.

Gnojilo NGo32 bi bilo v prihodnje najbrž smiselno aplicirati bolj zgodaj, kot smo v tem poskusu, saj je začel delovati kasneje kot ostala gnojila in je bil morda zato dosežen manjši pridelek.